DOBERDOBSKO JEZERO

Doberdobsko jezero (italijansko Lago di Doberdò) je kraško jezero v bližini naselja Doberdob v Italiji.
Zakaj pa sem se lotil fotografiranja ob tem jezeru. Zelo rad fotografiram Kras, a preko kraških gmajn velikokrat piha burja in takrat je zelo težko najti in fotografirati metulje ali ptice. Jezero pa leži na kraškem polju, ki je obdano z nizkimi vzpetinami in tukaj ne piha tako zelo, da se ne bi preletavali metulji in ptice. Pa še zelo zanimivo vegetacijo najdemo tod okoli.

Doberdobsko jezero s površino 0,36 km² leži na kraškem polju približno 2 km jugozahodno od naselja Doberdob. Voda priteka v jezero iz manjših kraških izvirov, pretežno na severozahodnem obrežju in podzemno odteka skozi požiralnike v izvir Timave. Precejšno vodno nihanje daje temu jezeru presihajočo naravo. Višina vodne gladine niha med 5 in 10 metri, ob srednji višini 6 metrov pa meri površina jezera 0,36 km². Tedaj je jezero dolgo okoli 1200 m široko pa največ do 350 m. V obdobju suše jezero močno usahne in se spremeni v močvirje. Ko je v Vipavi in v Soči malo vode, se vodna gladina v jezeru zelo zniža in prosta vodna površina, ki je ne prekriva trsje, se omeji na nekaj roj in "beznov" z nekaj metri premera, ki pa so zelo globoki.

Deželni naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera je od leta 1998 vključen v seznam območij evropskega pomena Natura 2000.

Karta območja Doberdobske in Prelosnega jezera

Doberdobsko jezero je presihajoče jezero, najbolj polno je spomladi in jeseni, poleti in pozimi pa je "prazno". Pogled na jezero maja 2008

Ko je jezero polno, poplavlja okoliške travnike. Pogled na jezero marca 2011

Dva jezdeca jezdita preko poplavljenega travnika

Spomladi in jeseni je mogoče na jezero tudi s čolnom

Proti poletju se jezero počasi umika v podzemlje

Počasi ga preraste trsje

Kar je še vode, ta odteče skozi požiralnike v izvir reke Timave

Kot orlovsko gnezdo gleda na jezero s severne strani "Casa Cadorna", v prvi svetovni vojni italijanska vojaška opazovalnica.

"Casa Cadorna", za njo je urejeno plezališče

Pogled na jezero izpred "Case Cadorna".
  V neposredni bližini se nahaja sprejemni center Gradina, z muzejem in okrepčevalnico.

 Ob jezeru je postavljen lesen most, ki je namenjen opazovanju življenja ob vodi.

Obilica vode v pomladanskem času privablja številne selivke, ki najdejo tu obilo hrane in primerna skrivališča.

Verjetno so številčno najbolj zastopane race, vendar jih je zaradi gostega trstičja težko fotografirati.
Na tej fotografiji je mlakarica.

Siva gos (Anser anser) v preletu

Par sivih gosi (Anser anser) na jezeru

Kadaver neznane ujede

V jezeru živi polž mlakar (Galba truncatula)

Zgodaj spomladi okolico jezera pobelijo zvončki (Galanthus nivalis)

iz zemlje pokukajo progasti žafrani (Crocus reticulatus)

Na vlažnih travnikih ob jezeru spomladi zacveti poletni veliki zvonček 
(Leucojum aestivum)

Poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum)

Najdemo tudi pasjo vijolico (Viola canina) 

Navadna mračica (Globularia punctata)

Iz razpoke v kamnu je pokokal šetraj (Saturea montana)

Na travnikih ob jezeru najdemo tudi ilirsko peruniko (Iris pallida s. illyrica)

Pozno jeseni na grmu ostanejo samo še plodovi šipka

Jezero obdaja veličasten obrežni gozd

Odmrlo deblo

Lesne gobe

V duplinah odmrlih dreves gnezdijo številne ptice, med njimi šest vrst žoln in detlov.

Peresce se je ujelo na odmrlo biljko

Modri trepetlikar (Limenitis reducta)

Modri trepetlikar (Limenitis reducta)

Jadralec (Iphiclides podalirius)

Jadralec (Iphiclides podalirius)

Rdečkasti venčar (Spialia sertorius)

Koprivovčev nosar (Libythea celtis)

Beli C (Polygonia C-album)

Citronček (Gonepteryx rhamni)

Kraška kuščarica (Podarcis melisellensis)